Tri četrtine človeške hrane za cel svet se proizvede iz 12 rastlin in 5 živalskih vrst. Žita (riž, pšenica, koruza) predstavljajo kar 45 % svetovne prehrane.

Tretjina vse proizvedene hrane se izgubi ali zavrže. To je enakovredno 23 milijonom polno naloženih tovornjakov, ki bi 7-krat obkrožili Zemljo.

Zavržena hrana je odgovorna za 8 - 10 % svetovnih toplogrednih plinov. To je več kot vse emisije proizvodnje plastike, letalskega sektorja in pridobivanja nafte.

Mesni in mlečni izdelki ustvarijo veliko več emisij ogljika kot zelenjava in sadje. Dobra rešitev za zmanjšanje njihove količine je pridelovanje hrane doma.

Svetovno gospodarstvo vsako leto za zavrženo hrano odšteje približno eno miljardo ameriških dolarjev, medtem ko 690 milijonov ljudi na tem svetu še vedno ostaja lačnih.

Pred nakupom gospodinjskih aparatov premislimo o njihovi trajnostnosti. Kar 89 % Slovencev se lahko pohvali s premišljenimi odločitvami na tem področju.

Vsi ostanki hrane niso za v smeti. Iz odpadkov sadja lahko pripravimo kompot ali sladico, iz zelenjave juho ali omako, iz krompirjevih olupkov pa celo čips.

Hranilne snovi kot so kavna usedlina, voda od kuhanja krompirja, jajčne lupine, bananin olupek, akvarijska voda in zeleni čaj lahko uporabimo tudi kot gnojila.

Če ostanki hrane niso več primerni za naše lonce, jih lahko kompostiramo, uporabimo za pridobivanje energije oziroma elektrike ali pa z njimi nahranimo živali.